Fritzl in mama, oba sociopata

Ta sociopatskost Josepha Fritzla je zelo zanimiva, veliko si lahko razložim zakaj je mati takšna kot je. Recimo v tem članki piše, da je Fritzl imel hčerko zaprto 24 let v kleti. Razne tega je imel z njo otroke. To je tako podla pošastnost, smrt ni odgovor za njega, to da gnije v ječi do konca življenja je boljše.

Fritzl je rekel da je bil obseden s svojo hčerko, ker je bila čudovita hišna gospodinja in mati. Nato je Fritzl tudi trdil ko je bilo prepozno in je bil že zaprt, da je vedel da njegova hčerka ne mara biti zaprta v kleti in stvari, ki jih je naredil meni. Vedel sem da sem ji povzročal bolečine trdi Fritzl. Ampak doda da je bil gon po uživanju tega prepovedanega sadeža izredno močen, in ni se mogel upreti (prasec).

Isto lahko rečem za svojo mater, saj ve da mi samo škoduje, razbila mi je vsa osebna razmerja, imel bi že družino, če ne bi bila takšna pošast. Ampak gon jo vodi v to da uživa ko trpim. Leta in leta me je skušala imeti totalno pod kontrolo, vedeti je hotela vse, s kom se družim, s katero punco hodim, kaj delam, in na žalost je vse te informacije izsilila od mojih “prijateljev”. Poznam mame od drugih prijateljev, ki nikoli niso se vmešavala v njihova prijateljstva, moja stara pa je vedno se vtikovala in vtikovala, kot da nima svojega življenja.

Ta pošast je načrtno uničevala vse kar sem zgradil. Enostavno sem videl, da ko je določena oseba spoznala mojo mater, in poznal sem to osebo prej najmanj eno leto, sem se družil z njo, ko je mati zvedela za to osebo in tudi z njo govorila, me je ta oseba kmalu začela ignorirati.

Ko sem bil zaljubljen v prvo punco v šoli sem ji povedal, vse je hotela vedeti, povedal sem ji kje stanuje, vendar ji nisem povedal imena. Ta pošast me je vsedla za mizo, začela izreden prepir, se drla name, me zaničevala, preklinjala kot psa in hotela zvedeti kje ta punca točno stanuje in kako ji je ime. Po dveh urah sem ji povedal, seveda sem se izredno jokal in jo moledoval mami prosim nehaj. Hotela je vedeti pri odprtem telefonskem imeniku koliko ima ta punca telefonsko številko.

Enako je tvezila vsem mojim puncam o zadahu, pravila jim je kakšen zadah imam iz ust in da mi nikoli ne smejo to potrditi. Kako sem nesposoben, kako ni nič iz mene, na kratko povedano nič lepega. Zopet njen gon ji ni dovolil da bi bil srečen. Redimo videl sem na lastne oči kako drugi starši branijo svoje otroke, mene ni nikoli, vedno je potegnila z mojimi puncami, vedno!!!!!! Nikoli me ni branila za nič.

Sin te je zapustil. To je takšna sramota za vsako mater, da sin takole kritizira njeno vzgojo in zlorabo, kaj je lahko hujšega kot to. Vedno me je morila z zadahom, spet misliš da imaš zadah, nehaj misliti ti prasec, in pol mi vedno rekla veš kaj tudi krava ima rada svojega mladiča, pa čeprav smrdi. TO JE BILO TAKO PONIŽUJOČE. Vedno ko sem omenil besedo zadah me je začela pretepati in prav tako foter, kričanje, grožnje o razklanju na dvoje so padale kar po spisku, najljubša keltvica mojega fotra je nehaj jokati ti svinja, uničil me boš, razklal te bom na dvoje. Vsak človek je obremenjen z zadahom, vsakdo. Ampak če sem jaz samo omenil zadah sem bil mučen, tretiran kot žival.

Vrnimo se Fritzlu

Z vsakim novim tednom je situacija postala slabša, mislil sem da jo naj pustim ali ne (vsak človek ki ni sociopat bi jo pustil, ti prasec to nisi mogel ker si gnila žival, nevredna živeti). Vedel sem da z vsakim novim tednom bo moja situacija bolj in bolj kaznovana.
Bilo me je strah da me bodo aretirali in da bo moja familija zvedela kaj delam (tvoja prašičja žena je vedela kaj delaš, nemogoče bi bilo da bi to skrival pred njo, in ta pošast bi morala sedeti tako kot ti). Nato je bilo prepozno da bi Elizabeto spustil.

Kaj se meša v glavah sociopatov? A je to gon po adrenalinu, a je enostavno maščevanje, ker ne dobite ljubezni, ali je enostavna psihotičnost vašega karakterja, ali pa peklenskost vaše duše. Kako lahko uničiš življenje lastnih otrok, tega jaz ne razumem, nikoli kaj takega ne bi mogel storiti. To je isto kot da če bi imel otroka ki ima recimo neko bolezen in bi se vsak trenutek posmehoval iz njega, tarnal »prijateljem« kako je moj otrok bolan, ampak ljudje nismo krivi za svoje bolezni. Življenje je loto, in včasih imaš srečo, včasih pa najebeš in se rodiš v družino psihopatksih pokvek, kjer nimaš niti najmanjšo pravico do normalnega življenja. Sramotno je da se lastna mati posmehuje iz tebe in vsem ljudem tvezi o zelo osebnih zadevah kot je bil recimo zadah iz ust. Ampak ti mati si daleč od popolnosti, večkrat sem moral vohati tudi tvoj zadah, po viskiju, včasih pa enostavno si imela zadah, kot da bi se ti ptič vsral v usta.

http://www.digitaljournal.com/article/254433