INCIDENT 4

Joj, v tem  incidentu je šla res predaleč in še naprej. Foter je vedno bil pozer in vedno  je bil obseden z varnostjo, kao da živimo v Bronxu, kjer je kriminal na vsakem  koraku. No uspelo mu je dobiti pištolo in ima pištolo še sedaj doma.

Seveda je to slabo,  če imaš pištolo, če si sam neuravnovešena oseba, alkoholik in žena alkoholik in odvisnež od pomirjeval in antipsihotičnih zdravil. Seveda govorim o svoji  mami.

No bilo je ko sem  bil na faxu in mati je vedno dobila napad s kričanjem, pretepanjem za prazen  nič. Nekaj sem jo vprašal, če je spet nekaj govorila enemu od prijatelju, ker  mi je ta prijatelj nekaj namignil, kar je nemogoče da bi zvedel od nikogar  drugega kot od matere. No samo lepo sem jo vprašal če je spet kaj govorila  naokrog, kar je seveda počela na vsakem koraku.

Začela se je  tresti, kričati, mi kazati pesti (seveda spet starega ni bilo doma, takrat je  stara še posebej dobila zalet in kar naenkrat ponerela).  Začela me je pretepati in če sem kdaj  poskusil ji vrniti udarec sem bil kaznovan najmanj za 1 mesec, tako da seveda  to nisem storil, začela je bežati dolj v kurilnico, kjer ima stari kolekcijo  vsaj 100 škropiv, pesticidov (o tem kdaj drugič) letala iz sobe v sobo in se  drla da bo poiskala pištolo. Pištolo od mojega fotra. Kričala je ubila te bom  če jo najdem. UBILA TE BOM. A si lahko kdo predstavlja kako se človek počuti,  ko sliši kaj takega, meni se je zopet svet podrl v tem trenutku. Postala je  NORA, njen obraz je dobil čisto nov izraz, vem da se ni šalila, če bi imela  takrat pištolo, bi jaz bil mrtev. In zgovarjala bi se na neprištevnost, kajti  to je bila v tistem trenutku.

Takrat bi moral poklicati policaje, v tistem trenutku, jaz priznam da se nisem znajdel, nisem se, nisem vedel kako slaba je moja mati, takrat sem še vedno nekaj čutil do nje, čutil, hej vseeno j moja mati, ampak moral bi klicati policijo, moral bi, če ti nekdo grozi s umorom, in če ima pištolo doma, potem bi policisti lahko ukrepali. Nikomur nisem povedal, niti prijateljem, jaz sem se tako bal, bal sem se ostati na cesti, bal da me muči še bolj.

Počutil sem se  obupno, panika me je grabila, bal sem se za svoje življenje. Mira mati je  dobila psihotični napad. Da se nekdo spravi na sina zaradi ene besede in mu  grozi s smrtjo, mene je takrat mati že tako sovražila. Obenem me je zmerjala s  svinjo, prascem, da nisem njen sin, bal sem se tako kot še  nikoli v tistem trenutku. Ko poznaš to osebo do konca, ko več kakšna je njena  mračna psihotična notranjost veš kaj je sposobna. Veš da če bi našla pištolo,  da bi me umorila tistega dne. Seveda sem se zbral in pobegnil iz hiše, pobegnil  sem in hodil par ur, in se vrnil kasneje ko je stari bil doma.

Ta napad ne more  biti normalen, stara je bila popolnoma pod nekakšnimi substancami, bila je  dnevno zadeta od XANAXA ali drugih pomirjeval, dnevno, te tabletke je žrla kot bonbone. Dnevno je  hodila domov okajena in zapita iz službe, kjer je skoraj vsaki dan popivala po  barih po službi z njenimi kolegi, tudi enookim če se ne motim.

Za fotra je to  moralo biti tako ponižujoče. Iskati mamo po gostilnah skoraj vsak dan od ponedeljka  do petka, vsak dan. Sej sam pa se ga je nalival v nedeljo po gostilnah.  Ampak nisem imel kam  iti, študiral sem. Hotel sem samo eno, da me pusti Mira na miru, da mi da mir  da doštudiram, da mi da mir da se počasi odselim iz hiše.

Samo to sem  hotel, ampak ne sociopati imajo svojo žrtev, ki jo ustrahujejo, mučijo,  zlorabljajo in res, če policistična psihologinja ugotovi da je mati sociopat,  potem je to res.

Jaz sem vedno bil  predober, pri vsakem incidentu, bi moral klicati policijo, ali povedati nekomu.  Mogoče je sedaj prepozno ampak mogoče ne. Preveč sem pustil tej osebi, pustil  sem ji da me uniči. Obenem pa se pretvarja kako je bila najboljša mati na tem  svetu.